AUTHOR'S PHOTO STORIES
MAGICAL SHINE OF LIGHT // December 2020
SLO // ČAROBEN BLESK LUČI
Location: Vogrsko, SLO
111 mm 1/100 s, f//2.8, ISO 500 |
EMPTINESS // November 2020
SLO // PRAZNINA
Location: Kranj, SLO
24 mm 1/25 s, f//4.5, ISO 1600 |
TOUCH // October 2020
I first got the inspiration for the October theme photo from one of the photos at the exhibition Once upon a dream by Egyptian photographer Yussef Nabil at the Grassi Palace in Venice. I wanted to recreate his work, in which the legs of two men touch. I was impressed by the almost erotic feel of the photo. But as soon as they introduced a curfew in Slovenia and restricted our movement to municipalities, my thinking turned to other waters. I moved from an erotic touch to how this whole new situation touched us all. It affected me in such a way that I no longer had the practical possibility of moving freely outside the 15 square kilometers of the Šempeter-Vrtojba municipality. Which seemed absurd to me, as I didn’t understand how my departure to nature, where I don’t meet other people, could affect my encounter with the virus. That touched me deeply.
|
Location: Karst, near Nova vas, SLO
42 mm 1/250 s, f//8, ISO 400 |
The first day, when I was no longer allowed outside my community and was no longer allowed to have visits after 9pm, I therefore created a gloomy photo at night where the main element of the vine branches touching the home house are all under the reflection of an almost full moon. All this gloom reflected my inner well-being. At some point, however, I felt that I didn’t want this negative ordeal to touch me forever. So I continued to explore the theme.
The colors of the presented photo indicate autumn time, the leaves are treated in yellow tones and nature is preparing for the arrival of winter. A prominent element of photography is the barbed wire that intersects the frame.
The rusted wire touches the leaf of the plant, which will soon fall off and become one with the earth. Next year, the plant growing there will turn green again, and maybe some other leaf will touch that rusty barbed wire again. But maybe not, and the wire will be there someday just as a reminder of the moment when it once damaged the leaf with a touch.
I also wish that one day we will be able to look at the current situation as something that has touched us and taught us that we need to adapt to each situation and learn to live with it. But not to face it in a violent way.
SLO // DOTIK
Navdih za fotografijo oktobrske teme sem sprva dobil na eni izmed fotografij razstave Once upon a dream egipčanskega fotografa Yussefa Nabila v beneški palači Grassi. Želel sem rekreirati njegovo delo, na katerem se dotikajo noge dveh moških. Navdušil me je skorajda erotični pridih fotografije. Toda, čim so v Sloveniji uvedli policijsko uro in nam omejili gibanje na občine, se je moje razmišljanje obrnilo v druge vode. Iz erotičnega dotka sem prešel na to, kako se je vsa ta novonastala situacija dotaknila vseh nas. Name je vplivala tako, da nisem imel več praktične možnosti, da se prosto gibam izven 15 kvadratnih kilometrov šempetrsko-vrtojbenske občine. Kar se mi je zdelo absurdno, saj nisem razumel, kako bi lahko moj odhod v naravo, kjer ne srečujem drugih oseb, lahko vprlival na srečanje z virusom. To se je me je globoko dotaknilo.
Prvi dan, ko nisem več smel izven moje občine in ni bilo več dovoljeno imete obiske po 21. uri, sem zato ponoči ustvaril mračno fotografijo, kjer so glavni element veje trte, ki se dotikajo domače hiše, vse pod odsovem skorajda polne lune. Vsa ta mračnost je odražala moje notranje počutje. V nekem trenutku pa sem začutil, da ne želim, da bi se me ta negativna preizkušnja dotaknila za vedno. Zato sem nadaljeval z raziskovanjem teme.
Barve predstavljene fotografije nakazujejo na jesenski čas, listje je obravano v rumene tone in narava se pripravlja na prihod zime. Izstopajoči element fotografije je bodeča žica, ki preseka kader.
Rjaveče žice se dotika list rasline, ki bo tako ali tako kmalu odpadel in postal eno z zemljo. Nasledje leto bo rastlina, ki tam raste, ponovno zazelenela in morda se bo nek drug list zopet dotaknil taiste rjaste bodeče žice. Morda pa tudi ne in bo žica nekoč tam samo kot opomnik na trenutek, ko je takrat z dotikom poškodovala list.
Enako si želim, da bomo nekoč lahko gledali na trenutno situacijo, kot na nekaj, kar se nas je dotaknilo in nas naučilo, da se moramo vsaki situaciji prilagoditi in se naučiti živeti z njo. Ne pa se z njo soočiti na nasilen način.
The colors of the presented photo indicate autumn time, the leaves are treated in yellow tones and nature is preparing for the arrival of winter. A prominent element of photography is the barbed wire that intersects the frame.
The rusted wire touches the leaf of the plant, which will soon fall off and become one with the earth. Next year, the plant growing there will turn green again, and maybe some other leaf will touch that rusty barbed wire again. But maybe not, and the wire will be there someday just as a reminder of the moment when it once damaged the leaf with a touch.
I also wish that one day we will be able to look at the current situation as something that has touched us and taught us that we need to adapt to each situation and learn to live with it. But not to face it in a violent way.
SLO // DOTIK
Navdih za fotografijo oktobrske teme sem sprva dobil na eni izmed fotografij razstave Once upon a dream egipčanskega fotografa Yussefa Nabila v beneški palači Grassi. Želel sem rekreirati njegovo delo, na katerem se dotikajo noge dveh moških. Navdušil me je skorajda erotični pridih fotografije. Toda, čim so v Sloveniji uvedli policijsko uro in nam omejili gibanje na občine, se je moje razmišljanje obrnilo v druge vode. Iz erotičnega dotka sem prešel na to, kako se je vsa ta novonastala situacija dotaknila vseh nas. Name je vplivala tako, da nisem imel več praktične možnosti, da se prosto gibam izven 15 kvadratnih kilometrov šempetrsko-vrtojbenske občine. Kar se mi je zdelo absurdno, saj nisem razumel, kako bi lahko moj odhod v naravo, kjer ne srečujem drugih oseb, lahko vprlival na srečanje z virusom. To se je me je globoko dotaknilo.
Prvi dan, ko nisem več smel izven moje občine in ni bilo več dovoljeno imete obiske po 21. uri, sem zato ponoči ustvaril mračno fotografijo, kjer so glavni element veje trte, ki se dotikajo domače hiše, vse pod odsovem skorajda polne lune. Vsa ta mračnost je odražala moje notranje počutje. V nekem trenutku pa sem začutil, da ne želim, da bi se me ta negativna preizkušnja dotaknila za vedno. Zato sem nadaljeval z raziskovanjem teme.
Barve predstavljene fotografije nakazujejo na jesenski čas, listje je obravano v rumene tone in narava se pripravlja na prihod zime. Izstopajoči element fotografije je bodeča žica, ki preseka kader.
Rjaveče žice se dotika list rasline, ki bo tako ali tako kmalu odpadel in postal eno z zemljo. Nasledje leto bo rastlina, ki tam raste, ponovno zazelenela in morda se bo nek drug list zopet dotaknil taiste rjaste bodeče žice. Morda pa tudi ne in bo žica nekoč tam samo kot opomnik na trenutek, ko je takrat z dotikom poškodovala list.
Enako si želim, da bomo nekoč lahko gledali na trenutno situacijo, kot na nekaj, kar se nas je dotaknilo in nas naučilo, da se moramo vsaki situaciji prilagoditi in se naučiti živeti z njo. Ne pa se z njo soočiti na nasilen način.
RESEARCH // September 2020
For me, every photo shoot is an exploration. In this case, however, I deepened my photographic research all the more. The photo was taken during the second visit to the canyon of Vipava Bela, where the torrential stream Bela flows. Even though I’ve heard many times about the white climbing area that lies above the creek, I’ve never been there before. One sunny summer Sunday afternoon, when Dejan and I were returning from Nanos and the path led us past the climbing area, we took our time and went for a walk to the Bela stream. Even then, I was fascinated by the shapes of the rocks that create the unique natural backdrop of the canyon. On our second visit there, we expanded our research and went to the northern part, where this photo was taken. I was immediately impressed by the shape of the rock and its reflection in the water, so I happily took the time to start researching the optimal shot. When I go for a photographic walk in nature, I like to photograph everything that attracts me. In this case, I was attracted to the whole of this hidden corner. My joy was so much greater when Dejan swam and sat on a rock. It wasn’t until I made this photo that I realized that something was missing in the photo earlier. He was missing. My research at this location was thus concluded.
|
Location: Kanyon Vipavska Bela, torrential stream Bela, SLO
21 mm, 1/60s, f/4.1, ISO 200 |
SLO // RAZISKOVANJE
Zame je vsako fotografiranje raziskovanje. V tem primeru pa sem fotografsko raziskovanje še toliko bolj poglobil. Fotografija je nastala ob drugem obisku kanjona Vipavske Bele, kjer teče hudourniški potok Bela. Četudi sem že večkrat slišal o plezališču bela, ki leži nad potokom, nisem tam bil še nikoli. Neko sončno poletno nedeljo popoldan, ko sva se z Dejanom vračala iz Nanosa in naju je pot vodila mimo plezališča, pa sva si vzela čas in se odpravila na sprehod do potoka Bela. Že takrat so me navdušile oblike skal, ki ustvarjajo enkratno naravno kuliso kanjona. Ob drugem obisku tam, pa sva najino raziskovanje razširia in se odpravila še na severni del, kjer je tudi nastala ta fotografija. Takoj me je navdušila oblika skale in njen odsev v vodi, zato sem si z veseljem vzel čas in začel z raziskovanjem optimalnega kadra. Ko grem na fotografski sprehod v naravo rad fotografiram vse tisto, kar me privlači. V tem primeru me je privlačila celota tega skritega kotička. Moje veselje je bilo toliko večje, ko je Dejan zaplaval in se vsedel na skalo. Šele ko sem naredil to fotografijo, sem spoznal, da je prej na fotografiji nekaj manjkalo. Manjkal je on. Moje raziskovanje na tej lokaciji je bilo tako zaključeno.
Zame je vsako fotografiranje raziskovanje. V tem primeru pa sem fotografsko raziskovanje še toliko bolj poglobil. Fotografija je nastala ob drugem obisku kanjona Vipavske Bele, kjer teče hudourniški potok Bela. Četudi sem že večkrat slišal o plezališču bela, ki leži nad potokom, nisem tam bil še nikoli. Neko sončno poletno nedeljo popoldan, ko sva se z Dejanom vračala iz Nanosa in naju je pot vodila mimo plezališča, pa sva si vzela čas in se odpravila na sprehod do potoka Bela. Že takrat so me navdušile oblike skal, ki ustvarjajo enkratno naravno kuliso kanjona. Ob drugem obisku tam, pa sva najino raziskovanje razširia in se odpravila še na severni del, kjer je tudi nastala ta fotografija. Takoj me je navdušila oblika skale in njen odsev v vodi, zato sem si z veseljem vzel čas in začel z raziskovanjem optimalnega kadra. Ko grem na fotografski sprehod v naravo rad fotografiram vse tisto, kar me privlači. V tem primeru me je privlačila celota tega skritega kotička. Moje veselje je bilo toliko večje, ko je Dejan zaplaval in se vsedel na skalo. Šele ko sem naredil to fotografijo, sem spoznal, da je prej na fotografiji nekaj manjkalo. Manjkal je on. Moje raziskovanje na tej lokaciji je bilo tako zaključeno.
NEVER // August 2020
I started working with photography with a greater impetus at the age of fifteen. I didn’t have my camera yet at the time, so a classmate lent me a little Kodak on school trips. I have used at least 10 different cameras and even more lenses in the last thirty years. I have photographed many things already, so for me the topic Never was an interesting challenge. In the end, I decided that my photo would consist of two photos. For the frame, I used an unused photo for the Reflection theme, and for the central subject, I photographed the eye for the first time with a new 100mm macro Tokina lens. For the Photo action theme, I never used an older photo and I never took a photo with a macro lens, nor did I ever compose the final photo from two photos, with the photo used for the frame being used four times. And I’ve never used a photo for a monthly theme before for an exhibition. This photo was part of the Contrasts exhibition, which was presented to the public in mid-September at the Postcard Gallery in Pečno Park.
|
Double exposure, overlay
Location photo A - Used for the frame: Kanal, SLO 105 mm, 1/640 s, f/5.6, ISO 160 Location photo B - Eye: Nova Gorica, SLO 100 mm, 1/50 s, f/6.3, ISO 1000 |
SLO // NIKOLI
S fotografijo sem se začel ukvarjati z večjim zagon pri petnajstih leti. Takrat še nisem še imel svojega fotoaparata, zato mi je na šolskih izletih majhnega Kodaka posojal sošolec. V zadnjih tridesetih letih se uporabljal vsaj 10 različnih aparatov in še več objektivov. Fotografiral sem že marsikaj, zato je bila zame tema Nikoli zanimiv izziv. Na koncu sem se odločil, da bo moja fotografija sestavljena iz dveh fotografij. Za okvir sem uporabil neuporabljeno fotografijo za temo Odsev, za osrednji motiv pa sem prvič fotografiral oko z novim 100 mm makro objektivom Tokina. Za temo Photo action nisem nikoli uporabil starejše fotografije in nisem nikoli fotografiral z makro objektivom, ravno tako nisem nikoli sestavil končne fotografije iz dveh fotografij, s tem, da je fotografija, ki je uporabljane za okvir, uporabljena štirikrat. In nikoli nisem fotografijo za mesečno temo predhodno uporabil za razstavo. Ta fotografija je bila del razstave Kontrasti, ki je bila javnosti predstavljena sredi septembra v galeriji razglednica v Parku Pečno.
S fotografijo sem se začel ukvarjati z večjim zagon pri petnajstih leti. Takrat še nisem še imel svojega fotoaparata, zato mi je na šolskih izletih majhnega Kodaka posojal sošolec. V zadnjih tridesetih letih se uporabljal vsaj 10 različnih aparatov in še več objektivov. Fotografiral sem že marsikaj, zato je bila zame tema Nikoli zanimiv izziv. Na koncu sem se odločil, da bo moja fotografija sestavljena iz dveh fotografij. Za okvir sem uporabil neuporabljeno fotografijo za temo Odsev, za osrednji motiv pa sem prvič fotografiral oko z novim 100 mm makro objektivom Tokina. Za temo Photo action nisem nikoli uporabil starejše fotografije in nisem nikoli fotografiral z makro objektivom, ravno tako nisem nikoli sestavil končne fotografije iz dveh fotografij, s tem, da je fotografija, ki je uporabljane za okvir, uporabljena štirikrat. In nikoli nisem fotografijo za mesečno temo predhodno uporabil za razstavo. Ta fotografija je bila del razstave Kontrasti, ki je bila javnosti predstavljena sredi septembra v galeriji razglednica v Parku Pečno.
NIGHT SCENE // July 2020
Night scene photography is one of my favorite topics. I mostly photograph streets lit by artificial light. The presented photograph, apart from some minimal sources of artificial light, is illuminated with natural light. Immediately after the photo was taken, the question arose, when does the night start? I began to doubt that the photo taken corresponded to the given topic, but all my doubts disappeared when I realized that the moment when the sun disappears behind the horizon is considered the beginning of the night.
The motif of the photo was taken in the south-western part of the Punta Križa camp in Croatia, on the last day of the holiday, but the decision to take this photo was made on the first day of my stay there, when I was taking a walk on the same location and enjoying the view. With this photo, I wanted to capture pleasant moments, in the most beautiful time of the year for me, when I am at sea. |
Location: Cres, Punta Križa, CRO
tripod, 33 mm, 1.6 s, f/7.1, ISO 400 |
SLO // NOČNA SCENA
Fotografiranje nočne scene je ena izmed mojih priljubljenih tem. Večinoma fotografiram ulice, ki jih osvetljuje umetna luč. Predstavljena fotografija pa je, razen nekaj minimalnih izvorov umetne svetlobe, osvetljena z naravano svetlobo. Takoj po nastanku fotografije se mi je porodilo vprašanje, kdaj se začne noč? Začel sem dvomiti, da narejena fotografija ustreza podani temi, toda vsi moji dvomi so izginili, ko sem spoznal, da se kot začetek noči šteje trenutek, ko sonce izgine za obzorjem.
Motiv fotografije je nastal na jugo-zahodnem delu kampa Punta Križa na Hrvaškem, na zadnji dan dopustovanja, toda odločitev, da bom naredil ravno to fotografijo, je nastala prvi dan bivanja tam, ko sem na sprehodu po obali, na isti lokaciji užival v razgledu. S to fotografijo sem želel uloviti prijetne trenutke, v zame najlepšem obdobju leta, ko sem na morju.
Fotografiranje nočne scene je ena izmed mojih priljubljenih tem. Večinoma fotografiram ulice, ki jih osvetljuje umetna luč. Predstavljena fotografija pa je, razen nekaj minimalnih izvorov umetne svetlobe, osvetljena z naravano svetlobo. Takoj po nastanku fotografije se mi je porodilo vprašanje, kdaj se začne noč? Začel sem dvomiti, da narejena fotografija ustreza podani temi, toda vsi moji dvomi so izginili, ko sem spoznal, da se kot začetek noči šteje trenutek, ko sonce izgine za obzorjem.
Motiv fotografije je nastal na jugo-zahodnem delu kampa Punta Križa na Hrvaškem, na zadnji dan dopustovanja, toda odločitev, da bom naredil ravno to fotografijo, je nastala prvi dan bivanja tam, ko sem na sprehodu po obali, na isti lokaciji užival v razgledu. S to fotografijo sem želel uloviti prijetne trenutke, v zame najlepšem obdobju leta, ko sem na morju.
CIRCLE // June 2020
The June theme Circle, at first, did not represent an excessive effort for me. I met circles everywhere, wherever I looked I saw something round, so at the end of the month I had a wide selection of photos on that subject. My final selection varied from day to day, each new photo was my favorite than the previous one. It also happened that I chose one of the initial photos again. In the end, I decided to combine two photos into one whole. The result is a combination of both. In the background, two motifs are intertwined, the first is a cloud (photo A), which with its shape defines the second photograph (photo B), taken in the ICM technique at night and suggesting circular shapes of shrubs from the home yard. The highlight is the blue light bulb, which is the central part of the first photo. The light bulb that provides the path for the electric current is also a key element of the given topic.
|
Double exposure, overlay
Location photo A - Cloud: Mostovna, Solkan, SLO 200 mm, 1/400 s, f/3.2, ISO 400 Location photo B - Garden: Home, Šempeter pri Gorici, SLO ICM, 14 mm, 4 s, f/4.5, ISO 100 |
SLO // KROG
Junijska tema, Krog, mi na začetku ni predstavljala nekega pretiranega napora. Kroge sem srečeval povsod, kamorkoli sem pogledal, sem videl nekaj okroglega, tako da sem na koncu meseca imel širok izbor fotografij na to temo. Moj končni izbor se je spreminjal iz dneva v dan, vsak nova fotografija, mi je bila ljubša kot prejšnja. Zgodilo se je tudi, da sem zopet izbral eno izmed začetnih fotografij. Na koncu pa sem se odločil, da združim dve fotografiji in ju povežem v eno celoto. Rezultat je skupek obeh. V odzadju se prepletata dva motiva, prvi je oblak (foto A), ki s svojo obliko definira drugo fotografijo (foto B), ki je nastala v ICM tehniki ponoči in nakazuje krožne oblike grmičkov iz domačega dvorišča. Izstopajoči element pa je modra žarnica, ki je osrednji del prve fotografije. Tudi žarnica, ki nudi pot tokokrogu, je ključni element podane teme. |
REFLECTION // May 2020
Reflections that are imprinted in memory occur when it is least expected. In my photographic exploration of the monthly theme, I looked for reflections on various surfaces, but I didn’t expect to pick the one from a creek on a Tonovec hill just under Tonovec castle.
I find it interesting to think if anybody before me at that location looked at the reflection that was then visible on the surface of the stream, and what did they see? About the Tonovec castle An archaeological site, a late antique fortified elevated settlement with an incredible naturally protected location on a rocky hill above the Soča River. Tonovec castle (Tonovcov grad) (412 m), which was already settled in the Stone Age and Iron Age, experienced its greatest prosperity between the 4th and the 6th century AD. At the end of the 5th century, a settlement with over twenty houses and several churches was built on the hilltop. The excellently preserved building remains and the rich findings rank Tonovcov grad among the most important late antique hilltop settlements in the Eastern Alps. |
Location: Creek on the hill near Tonovec castle, SLO
42 mm, 1/80 s, f/5.6, ISO 640 |
SLO // ODSEV
Odsevi, ki se vtisnejo v spomin, nastanejao takrat, ko se to najmanj pričakuje. Pri fotografskem raziskovanju mesečne teme sem iskal odseve na različnih površinah, nisem pa pričakoval, da bom izbral tistega, ki je nastal v potoku na Tonovcovem hribu. Zanimivo mi je razmišljanje, če je že kdo pred mano na isti lokaciji, pogledal odsev, ki je bil takrat viden na površini potoka, in kaj je videl takrat?
O Tonovcovem gradu
Arheološko najdišče, poznoantično utrjeno povišano naselje z neverjetno naravno zaščiteno lego na skalnem griču nad reko Sočo. Tonovcov grad (412 m), ki je bil poseljen že v kameni in železni dobi, je doživel svoj največji razcvet med 4. in 6. stoletjem našega štetja. Konec 5. stoletja je bilo na vrhu vzpetine zgrajeno naselje z več kot dvajsetimi hišami in več cerkvami. Odlično ohranjene stavbne ostanki in bogate najdbe uvrščajo Tonovcov grad med najpomembnejša poznoantična naselja v vzhodnih Alpah.
Odsevi, ki se vtisnejo v spomin, nastanejao takrat, ko se to najmanj pričakuje. Pri fotografskem raziskovanju mesečne teme sem iskal odseve na različnih površinah, nisem pa pričakoval, da bom izbral tistega, ki je nastal v potoku na Tonovcovem hribu. Zanimivo mi je razmišljanje, če je že kdo pred mano na isti lokaciji, pogledal odsev, ki je bil takrat viden na površini potoka, in kaj je videl takrat?
O Tonovcovem gradu
Arheološko najdišče, poznoantično utrjeno povišano naselje z neverjetno naravno zaščiteno lego na skalnem griču nad reko Sočo. Tonovcov grad (412 m), ki je bil poseljen že v kameni in železni dobi, je doživel svoj največji razcvet med 4. in 6. stoletjem našega štetja. Konec 5. stoletja je bilo na vrhu vzpetine zgrajeno naselje z več kot dvajsetimi hišami in več cerkvami. Odlično ohranjene stavbne ostanki in bogate najdbe uvrščajo Tonovcov grad med najpomembnejša poznoantična naselja v vzhodnih Alpah.
BOOK TITLE // April 2020
The triumph of light / Silvester Komel
Excerpt from the preface in the book by Pavla Jarc: “… It is also interesting to observe the light, which always spreads from the background towards the accentuated light center, it gives birth to a new deep atmosphere in the picture and symbolizes such a distant, unknown cosmic landscape. Light is conceived in the structure of the image as a fundamental source of revelation, an outburst of energy, catharsis, in short, as an essential element of appearance. …” The chosen photo immediately appealed to me. At first I was especially impressed by its color, but later, the very sight of it gave me positive energy. It was created at the end of a walk through the karst landscape, when the sun was setting and nature was colored with magical light. The simple motif, the top of the plant, suddenly changed into something dramatic and cathartic due to the rays of the sun from the background. Such is also Komel's book. |
Location: Karst, near Nova vas, SLO
35 mm, 1/100 s, f/6.3, ISO 200 |
SLO // NASLOV KNJIGE // Zmagoslavje svetlobe / Silvester Komel
Odlomek Pavle Jarc iz predgovora v knjigi:
“… Pri tem je zanimivo opazovati tudi svetlobo, ki se vselej razširja iz ozadja proti poudarjenemu svetlobnemu centru, na sliki rojeva novo globinsko atmosfero in simbolizira nam tako oddaljeno, neznano kozmično pokrajino. Svetloba je v strukturi slike pojmovana kot temeljni vir razodetja, izbruh energije, katarza, skratka kot bistven element pojavnosti. …”
Izbrana fotografija me je takoj pritegnila. Sprva me je navdušila predvsem njena barva, kasneje pa me je že sam pogled nanjo oddajal pozitivno energijo. Nastala je ob koncu sprehoda po kraški pokrajini, ko je sonce zahajalo in naravo obarvalo z magično svetlobo. Preprost motiv, vršiček rastline, se je zaradi žarkov sonca iz ozadja, naenkrat spremenil v nekaj dramatičnega in katarzičnega. Takšna pa je tudi Komelova knjiga.
Odlomek Pavle Jarc iz predgovora v knjigi:
“… Pri tem je zanimivo opazovati tudi svetlobo, ki se vselej razširja iz ozadja proti poudarjenemu svetlobnemu centru, na sliki rojeva novo globinsko atmosfero in simbolizira nam tako oddaljeno, neznano kozmično pokrajino. Svetloba je v strukturi slike pojmovana kot temeljni vir razodetja, izbruh energije, katarza, skratka kot bistven element pojavnosti. …”
Izbrana fotografija me je takoj pritegnila. Sprva me je navdušila predvsem njena barva, kasneje pa me je že sam pogled nanjo oddajal pozitivno energijo. Nastala je ob koncu sprehoda po kraški pokrajini, ko je sonce zahajalo in naravo obarvalo z magično svetlobo. Preprost motiv, vršiček rastline, se je zaradi žarkov sonca iz ozadja, naenkrat spremenil v nekaj dramatičnega in katarzičnega. Takšna pa je tudi Komelova knjiga.
MOMENT // March 2020
The photo was taken at one of my last trips in the nature outside of my municipality, when it was still allowed. It was made at the end of the Konjščak creek, where the path ended for me that day and I had to turn and go back because the trunks we see in the photo were laying that way that I would have really had to make a huge effort to continue my journey forward. Seeing that I thought that for me that moment was the end of the way, a kind of natural barrier to my walk in nature. At that time I did not know that they would actually restrict our movement and that we would be only able to move legally through our own municipality. The municipality of Šempeter - Vrtojba is one of the smallest municipalities and therefore this measure seemed completely pointless.
And as it turned out, what seemed a complete nonsense to me, looked a wise move to politicians. So for me this photo symbolizes the moment when I was still able to move freely through nature, even if the nature stopped me on its way. |
Location: The gorge of the stream Konjščak, Črniče, SLO
31 mm, 1/60 s, f/4.9, ISO 1600 |
SLO // TRENUTEK
Fotografija je nastala na enem izmed mojih zadnjih izhodov v naravo izven moje občine, ko je bilo to še dovoljeno. Nastala ja ne koncu soteske potoka Konjščak, tam, kjer se je tisti dan zame zaključila pot in sem se moral obrniti in vrniti na začetek. To pa zato, ker so bila debla, ki jih vidimo na fotografiji, tako postavljena, da bi se moral res potruditi, da bi lahko nadaljeval mojo pot naprej. Že takrat sem pomislil, da je bilo to zame tisti trenutek konec poti, nekaka naravna zapora mojega sprehoda v naravi. Tedaj nisem še verjel, da bodo dejansko omejili naše gibanje in se bomo lahko legalno premikali samo po domači občini. Občina Šempeter - Vrtojba spada med manjše občine in se mi je zato tak ukrep zdel popolnoma nepotreben. In kot se je nato izkazalo, kar se je meni zdelo nesmiselno, se je politikom zdelo pametno. Zato mi ta fotografija simbolizira trenutek, ko sem se lahko še prosto gibal po naravi, četudi me je takrat narava na svoj način ustavila.
Fotografija je nastala na enem izmed mojih zadnjih izhodov v naravo izven moje občine, ko je bilo to še dovoljeno. Nastala ja ne koncu soteske potoka Konjščak, tam, kjer se je tisti dan zame zaključila pot in sem se moral obrniti in vrniti na začetek. To pa zato, ker so bila debla, ki jih vidimo na fotografiji, tako postavljena, da bi se moral res potruditi, da bi lahko nadaljeval mojo pot naprej. Že takrat sem pomislil, da je bilo to zame tisti trenutek konec poti, nekaka naravna zapora mojega sprehoda v naravi. Tedaj nisem še verjel, da bodo dejansko omejili naše gibanje in se bomo lahko legalno premikali samo po domači občini. Občina Šempeter - Vrtojba spada med manjše občine in se mi je zato tak ukrep zdel popolnoma nepotreben. In kot se je nato izkazalo, kar se je meni zdelo nesmiselno, se je politikom zdelo pametno. Zato mi ta fotografija simbolizira trenutek, ko sem se lahko še prosto gibal po naravi, četudi me je takrat narava na svoj način ustavila.
LUCKY MISTAKE // February 2020
Earth is one of the planets of the Solar system and represents the only space in the Universe for which the existence of life is known. It was formed about 4.6 billion years ago. In the early stages of Earth's development, heavier substances sank into its interior - the core - while the easier substances were found on the surface. Among the first were many radioactive materials, which are still on the source of Earth's internal heat due to its decay. This is how the Earth's layers were formed. After the formation of these, more than 4 billion years ago, the planet has experienced a strong meteorite bombardment, which is still visible on the moon.
|
Location: City art gallery, Nova Gorica, SLO
105 mm, 1/2 s, f/20, ISO 640 |
Of course, in my photo there is neither the moon nor the Earth. What you see is a photo manipulation of an artistic artifact that arose while exploring long-range photography and moving the camera at the same time. But the technicalities in this case are boring. My interpretation of a lucky mistake, however, may depict the moment of a meteorite collision on some planet, which is a symbolic parable of what happened to Earth. Think about how lucky we are to live on the only planet in the Universe that is known for the existence of life.
SLO // SREČNA NAPAKA
Zemlja je eden izmed planetov Osončja in predstavlja edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Oblikovala se je pred približno 4,6 milijarde leti.zgodnjih fazah razvoja Zemlje so v njeno notranjost – jedro – potonile težje snovi, medtem ko je bilo lažje najti na površju. Med prve so sodili tudi mnogi radioaktivni materiali, ki so vsled svojega razpadanja tudi danes vir Zemljine notranje toplote. Na ta način so nastale Zemljine plasti. Po nastanku teh, pred več kot 4 milijarde let, je planet doživel močno meteoritsko bombardiranje, kar je danes še vedno vidno na Luni.
Na moji fotografiji seveda ni ne Lune, ne Zemlje. Kar vidite je foto manipulacija umetniškega artefakta, ki je nastala med raziskovanjem fotografiranja z dolgim časom in hkratnim premikanjem aparata. Ampak tehnikalije so v tem primeru dolgčasne. Moja interpretacija srečne napake pa lahko prikazuje trenutek trka meteorita na nek planet, ki je simbolična prispodoba tega, kar se je zgodilo Zemlji. Pomislite, kakšno srečo imamo, da živimo na edinem planetu v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja.
SLO // SREČNA NAPAKA
Zemlja je eden izmed planetov Osončja in predstavlja edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Oblikovala se je pred približno 4,6 milijarde leti.zgodnjih fazah razvoja Zemlje so v njeno notranjost – jedro – potonile težje snovi, medtem ko je bilo lažje najti na površju. Med prve so sodili tudi mnogi radioaktivni materiali, ki so vsled svojega razpadanja tudi danes vir Zemljine notranje toplote. Na ta način so nastale Zemljine plasti. Po nastanku teh, pred več kot 4 milijarde let, je planet doživel močno meteoritsko bombardiranje, kar je danes še vedno vidno na Luni.
Na moji fotografiji seveda ni ne Lune, ne Zemlje. Kar vidite je foto manipulacija umetniškega artefakta, ki je nastala med raziskovanjem fotografiranja z dolgim časom in hkratnim premikanjem aparata. Ampak tehnikalije so v tem primeru dolgčasne. Moja interpretacija srečne napake pa lahko prikazuje trenutek trka meteorita na nek planet, ki je simbolična prispodoba tega, kar se je zgodilo Zemlji. Pomislite, kakšno srečo imamo, da živimo na edinem planetu v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja.
SOMEWHERE ELSE // January 2020
The action in the photo is a cluster of three different realities at the Gallery Tir in Solkan. The basis is a larger semi-transparent and at the same time reflective work of art that hung in front of the curtain in the gallery. In the upper left corner is captured a silhouette of a boy on a bright background. This is the actual part of the exhibited work. In the lower part of the photo are intertwined both the reflection of the current events behind my back and the event in front of me - the silhouette of a kissing couple. Every reality is somewhere else, but together they are right before our eyes!
|
Location: Art gallery Tir, Mostovna, Solkan, SLO
22 mm, 1/20 s, f/4.2, ISO 1600 |
SLO // NEKJE DRUGJE
Dogajanje na fotografiji je skupek treh različnih realnosti v Galeriji Tir v Solkanu. Osnova je večje polprosojno in hkrati odsevno umetniške delo, ki je viselo pred zaveso v galeriji. V zgornjem levem delu je ujeta silhueta fanta na svetli podlagi. To je del razstavljenega dela. V spodnjem delu fotografije pa se prepletata tako odsev trenutnega dogajanja za mojim hrbtom, kot dogajanje pred mano – v podobi silhuete para, ki se poljublja. Vsaka realnost je nekje drugje, a skupaj so točno pred našimi očmi!
Dogajanje na fotografiji je skupek treh različnih realnosti v Galeriji Tir v Solkanu. Osnova je večje polprosojno in hkrati odsevno umetniške delo, ki je viselo pred zaveso v galeriji. V zgornjem levem delu je ujeta silhueta fanta na svetli podlagi. To je del razstavljenega dela. V spodnjem delu fotografije pa se prepletata tako odsev trenutnega dogajanja za mojim hrbtom, kot dogajanje pred mano – v podobi silhuete para, ki se poljublja. Vsaka realnost je nekje drugje, a skupaj so točno pred našimi očmi!
LOVE // December 2019
Everyone experiences love in their own way. Something most beautiful for me is being with a loved one by the sea. This photo combines all of this.
Rilke's path runs along the edge of high cliffs above the Sesljan Bay and is part of the Devinska Stena Nature Reserve. It was opened in 1987 and runs from Sistiana to Duino. It was named after the famous poet and writer Rainer Maria Rilke, who in 1910 and 1911 was a guest of the Duchess at Duino castle, who is pictured in the background. SLO // LJUBEZEN Vsakdo doživlja ljubezen na svoj način. Zame je nekaj najlepšega, ko si z ljubljeno osebo nekje ob morju. Ta fotografija združuje vse to. Rilkejeva pešpot je speljana ob robu visokih pečin nad Sesljanskim zalivom in je del Naravnega deželnega rezervata Devinske Stene. Odprta je bila leta 1987 in poteka od Sesljana (Sistiana) do Devina (Duino). Ime je dobila po slavnem pesniku in pisatelju Rainerju Marii Rilkeju, ki je bil v letih 1910 in 1911 gost kneginje na Devinskem gradu, ki je na fotografiji v odzadju. |
Location: Rilke path, Duino, IT
34 mm, 1/250 s, f/9, ISO 200 |
WORD AND PICTURE // November 2019
The photograph that was taken at night shows only four letters of two longer words on the wall of a building in Nova Gorica. My wish was to play with the letters U, T, P and A, which were otherwise part of the whole inscription. While reading from different directions I liked the combination that made up the word PUTA. In the original, however, the vertical inscription read ODKUP ZLATA (BUYING GOLD). I wanted to play with the idea of how a photo that shows only part of the whole picture shows something completely different.
|
Location: Nova Gorica, SLO
32 mm, 1/13 s, f/5, ISO 1600 |
SLO // BESEDA IN SLIKA
Na fotografiji, ki je nastala ponoči, se vidi le štiri črke dveh daljših besed, ki so na steni stavbe v Novi Gorici. Moja želja je bila poigravanje s črkami U, T, P in A, ki so drugače bile del celotnega napisa. Med prebiral iz raznih smeri, mi je bila všeč kombinacija, ki je sestavljala besedo PUTA. V originalu pa je v navpičnem napisu pisalo ODKUP ZLATA. Poigrati sem se želel z idejo, kako lahko z fotografijo, na kateri je prikazane le del celotne slike, prikažemo nekaj čisto drugega.
Na fotografiji, ki je nastala ponoči, se vidi le štiri črke dveh daljših besed, ki so na steni stavbe v Novi Gorici. Moja želja je bila poigravanje s črkami U, T, P in A, ki so drugače bile del celotnega napisa. Med prebiral iz raznih smeri, mi je bila všeč kombinacija, ki je sestavljala besedo PUTA. V originalu pa je v navpičnem napisu pisalo ODKUP ZLATA. Poigrati sem se želel z idejo, kako lahko z fotografijo, na kateri je prikazane le del celotne slike, prikažemo nekaj čisto drugega.