AUTHOR'S PHOTO STORIES
TOUCH // October 2020
During the heyday of this century, under the influence and disguise of human progress, childhood changes. Due to safety and excessive control, children lose contact with primary things, contact with nature. Sometimes this is a necessity due to the environment, but I wonder if we always set the boundaries correctly? Are our decisions right? The most genuine and natural is the child's contact with water. Jumping in puddles, throwing stones into the water, running in the rain, ... It is an invaluable expression of a child's joy when he splashes in the water.
SLO // RAZISKOVANJE
V času največjega natega tega stoletja se, pod vplivom in krinko človeškega napredka, otroštvo spreminja. Zaradi varnosti in pretirane kontrole otroci izgubljajo stik s prvinskimi stvarmi, stik z naravo. Včasih je to zaradi okolja nuja a vendar se sprašujem ali meje vedno pravilno določimo? A so naše odločitve pravilne? Najbolj pristen in naraven je stik otroka z vodo. Skakanje po lužah, metanje kamenja v vodo, tekanje po dežju, ... Neprecenljiv je izraz otroškega veselja, ko cepeta po vodi. |
RESEARCH // September 2020
They say you sometimes have to look over the planks. Yes it is true, many things are hidden from view for one reason or another. It is in human nature to walk straight and look ahead. However, it happens that looking left or right reveals things that are hidden from view. What a man does with them is his decision, perhaps also a matter of his current impulse. In this case, I decided not to tick or change the "matter". I assume the decision was the right one.
SLO // RAZISKOVANJE
Pravijo, da je včasih treba pogledat čez planke. Ja res je, marsikaj je očem skrito iz takšnih ali drugačnih razlogov. V človeški naravi je, da hodimo naravnost in gledamo naprej. Se pa zgodi, da ti pogled levo ali desno odkrije stvari, ki so očem skrite. Kaj človek z njimi naredi, je njegova odločitev, mogoče tudi stvar njegovega trenutnega vzgiba. Jaz sem se v tem primeru odločil, da "zadeve" ne bom tikal ali spreminjal. Predvidevam, da je bila odločitev pravilna. |
NEVER // August 2020
I would never have thought I would use the same subject for photography twice. The play of light and shadow convinced me this time, and the arrangement set up by my daughter, which served me as a photograph, entitled Love long back, was shown in a different perspective this time. Yes, never say never.
SLO // NIKOLI
Nikoli si ne bi mislil, da bi isti motiv uporabil za fotografiranje dvakrat. Igra svetlobe in senc me je tokrat prepričala in aranžma, ki ga je hči postavila, in mi je služil za fotografijo, z naslovom Ljubezen davno nazaj, se je tokrat pokazal v drugi perspektivi. Ja, never say never. |
NIGHT SCENE // July 2020
Sometimes the desire for change takes us far away from the steady radius of our ever-increasing mileage. When, after a strenuous drive and staring at the red lights of the vehicle in front of you, such a view appears to you, it seems to you that the Mother of God has appeared to you. The senses are overwhelmed by the smell of coffee and the perfect foam of a short Italian "expresso" is drawn in your brain. Yes, the light usually always announces something good ...
SLO // NOČNA SCENA
Včasih nas želja po spremembi odpelje daleč proč od ustaljenega radiusa naših vskadanje prevoženih kilometrov. Ko se ti po naporni vožnji in strmljenju v rdeče luči vozila pred tabo prikaže tak pogled, se ti zazdi, da se ti je prikazala mati božja. Čutila preplavi vonj po kavi in prav nariše se ti v možganih tista perfektna pena kratkega italijanskega “expressota”. Ja, luč ponavadi zmeraj naznanja nekaj dobrega... |
CIRCLE // June 2020
The largest circle we see every day is the sun. the smaller circle we do not see but live on is our mother Earth. Blue planet. Under the guise of its own vanity, humanity is making it poorer, changing and destroying it day by day. The consequences of the war for capital and domination over others, over nature and the laws of the universe inevitably lead us to rename our blue planet a black planet. The solution? It is not on the horizon. There is no magic wand, not even a goldfish can save us anymore ...
SLO // KROG
Največji krog, ki ga vsak dan vidimo je sonce. manjši krog, ki ga ne vidimo, a na njem živimo, je naša mati Zemlja. Modri planet. Pod krinko lastne nečimrnosti jo človestvo iz dneva v dan bolj siromaši, spreminja, uničuje. Posledice vojne za kapital in prevladovanja nad drugimi, nad naravo ter zakonitostmi vesolja nas neizbežno vodijo v to, da se bo naš modri planet preimenoval v črni planet. Rešitev? Ni je na obzorju. Ni čarobne palčke, niti zlata ribica nas ne reši več... |
REFLECTION // May 2020
Butterfly / Henri Charrière
This photography is my spontaneous link to the book Butterfly, by Henri Charrière, (Papillon, original French title). SLO // NASLOV KNJIGE // Metulj / Henri Charrière Ta fotografija je moja spontana povezava na knjigo Metulj, avtor Henri Charrière, (Papillon, originalni francoski naslov). |
MOMENT // March 2020
To whom is it ringing?
Why such a morbid subtitle? The photo was taken near "Kot 383" on Prižnica Hill, where fighting in World War I claimed an enormous number of casualties. Even now the war is going on, only on a whole new level. Not minding for the epidemic, if we overlook at all the conspiracies and threads potentially pulled by the elite from the top, if we overlook at all the political tendencies, egoism born on the basis of political power, the fall of a common Europe that has completely failed at the level of mutual assistance and has left the countries again on its own, at the end we come again to the title mentioned under the photo: To whom is it ringing? |
To whom is it ringing?
|
It rings to all non-elite layers. The population will fall below the poverty line in a month or two, people will run out of savings. Totalitarianism is being introduced under the guise of an epidemic. (...)
SLO // TRENUTEK // Komu zvoni?
Zakaj tak morbiden podnapis? Fotografija je narejena v bližini "Kota 383" na hribu Prižnica kjer so boji v 1. svetovni vojni terjali enormno število človeških žrtev. Tudi sedaj se odvija vojna, samo da na čisto drugemu nivoju. Epidemija gor ali dol, če odmislimo vse zarote in niti, ki jih potencialno vleče elita z vrha, če odmislimo vse politične tendence, egoizem porojen na temelju politične moči, padec skupne Evrope, ki je popolnoma odpovedala na nivoju medsebojne pomoči in je države spet prepustila same sebi, pridemo na koncu spet na naslov naveden pod fotografijo: Komu zvoni? Zvoni vsem slojem, ki ne spadajo v elitni sloj. Populacija bo v mesecu ali dveh padla pod prag revščine, ljudje bodo izčrpali prihranke. Uvaja se totalitarizem pod krinko epidemije.
Ne zastopim v čemu je problem vojske? Pa vojska je financirana od davkoplačevalcev in je v osnovi v mirnodobskem času dolžna pomagat ljudstvu, ki jo financira. Vojska bi morala biti na meji že pred par leti in zato ne rabimo nobenih členov s pooblastili, to je njihova dolžnost. Zaprli smo meje. S čim? S par plastičnimi bloki? In italijani se vedno hodijo v Gorico po burek in po spežo in s kanticami po benzin ali pa se čisto enostavno sprehajajo čez mejo. Mi imamo pa prepoved gibanja izven občinske meje? Dejmo no, pa kje smo s kartami? Ta nasa hipokritska država je do nedavno kaznovala soseda, če je sel sosedi cepit drva, al pa prijatelja, ki je prijatelju pomagal pokrit streho. Zdaj pa kličejo po medsosedski pomoči, po medčloveškemu sodelovanju. Pa kaj je z vami tam na vrhu narobe? V ljudeh je bilo zmeraj to, da so si med sabo pomagali in vi ste to ubili. Ja, dobesedno ubili in se oglobili povrhu. zdaj pa dobesedno prosite po tem, kar ste sami prepovedali. Sram vas je lahko. Zakaj vojska počiva v kasarnah? Kaj rabi vojska orožje za raznašat hrano ljudem, ki so v karanteni? Dovolj bi bilo, da se parkira vojaški avto na meji in nobeden ne bi skakal čez mrežo in hodil na pivo na železniško, al pa s kantico po bencin. Zdrava pamet bi ljudem povedala, da ne gre za vojaški nadzor, ampak za čisto normalno pomoč državljanom. Ampak ne, vi se tega lotite na čisto drugem koncu, s vsemi možnimi pooblasiti za samovoljno delovanje nekoga.
V čemu je problem, če vojska sodeluje z lokalno civilno zaščito, dela za njihove potrebe, ki jih definitivno lokalno bolje poznajo in deluje pod njihovo streho? In potem se čudite revoltu in odzivu pametnih ljudi? Vse ste zaprli in poganjate 90% ljudi v revščino. Zamislite se malo. Treba je vzet zadevo zares, treba je uvest določene previdnostne ukrepe ja, vendar take z malo razuma, ne diktatorske in popolnoma neživljenske. treba je sankcionirat širjenje laži in potvarjanje dejstev po medijih, prepovedat zavajanje ovc, tako od spodaj, kot od zgoraj. Sankcionirat je treba posamezne kršitelje, ne pa omejit gibanje celotne populacije. Tam na obrobju močvirja postavite mitnico in bo. Ko se boste zavedli, da je lačno ljudstvo največji sovražnik, bo prekasno ...
SLO // TRENUTEK // Komu zvoni?
Zakaj tak morbiden podnapis? Fotografija je narejena v bližini "Kota 383" na hribu Prižnica kjer so boji v 1. svetovni vojni terjali enormno število človeških žrtev. Tudi sedaj se odvija vojna, samo da na čisto drugemu nivoju. Epidemija gor ali dol, če odmislimo vse zarote in niti, ki jih potencialno vleče elita z vrha, če odmislimo vse politične tendence, egoizem porojen na temelju politične moči, padec skupne Evrope, ki je popolnoma odpovedala na nivoju medsebojne pomoči in je države spet prepustila same sebi, pridemo na koncu spet na naslov naveden pod fotografijo: Komu zvoni? Zvoni vsem slojem, ki ne spadajo v elitni sloj. Populacija bo v mesecu ali dveh padla pod prag revščine, ljudje bodo izčrpali prihranke. Uvaja se totalitarizem pod krinko epidemije.
Ne zastopim v čemu je problem vojske? Pa vojska je financirana od davkoplačevalcev in je v osnovi v mirnodobskem času dolžna pomagat ljudstvu, ki jo financira. Vojska bi morala biti na meji že pred par leti in zato ne rabimo nobenih členov s pooblastili, to je njihova dolžnost. Zaprli smo meje. S čim? S par plastičnimi bloki? In italijani se vedno hodijo v Gorico po burek in po spežo in s kanticami po benzin ali pa se čisto enostavno sprehajajo čez mejo. Mi imamo pa prepoved gibanja izven občinske meje? Dejmo no, pa kje smo s kartami? Ta nasa hipokritska država je do nedavno kaznovala soseda, če je sel sosedi cepit drva, al pa prijatelja, ki je prijatelju pomagal pokrit streho. Zdaj pa kličejo po medsosedski pomoči, po medčloveškemu sodelovanju. Pa kaj je z vami tam na vrhu narobe? V ljudeh je bilo zmeraj to, da so si med sabo pomagali in vi ste to ubili. Ja, dobesedno ubili in se oglobili povrhu. zdaj pa dobesedno prosite po tem, kar ste sami prepovedali. Sram vas je lahko. Zakaj vojska počiva v kasarnah? Kaj rabi vojska orožje za raznašat hrano ljudem, ki so v karanteni? Dovolj bi bilo, da se parkira vojaški avto na meji in nobeden ne bi skakal čez mrežo in hodil na pivo na železniško, al pa s kantico po bencin. Zdrava pamet bi ljudem povedala, da ne gre za vojaški nadzor, ampak za čisto normalno pomoč državljanom. Ampak ne, vi se tega lotite na čisto drugem koncu, s vsemi možnimi pooblasiti za samovoljno delovanje nekoga.
V čemu je problem, če vojska sodeluje z lokalno civilno zaščito, dela za njihove potrebe, ki jih definitivno lokalno bolje poznajo in deluje pod njihovo streho? In potem se čudite revoltu in odzivu pametnih ljudi? Vse ste zaprli in poganjate 90% ljudi v revščino. Zamislite se malo. Treba je vzet zadevo zares, treba je uvest določene previdnostne ukrepe ja, vendar take z malo razuma, ne diktatorske in popolnoma neživljenske. treba je sankcionirat širjenje laži in potvarjanje dejstev po medijih, prepovedat zavajanje ovc, tako od spodaj, kot od zgoraj. Sankcionirat je treba posamezne kršitelje, ne pa omejit gibanje celotne populacije. Tam na obrobju močvirja postavite mitnico in bo. Ko se boste zavedli, da je lačno ljudstvo največji sovražnik, bo prekasno ...
LUCKY MISTAKE // February 2020
SOMEWHERE ELSE // January 2020
In life the door opens to us, sometimes we enter, sometimes we don't. missed opportunities do not return, and the entry may end well or badly. It is up to us to decide and ultimately accept the good from everything, because unpleasant experiences also enrich us. Life goes on and the vortex rotates…
(Old house in Štanjel with imposing staircase and old linden trees in front of the entrance. ICM technique with light treatment in Lightroom.) |
SLO // NEKJE DRUGJE
V življenju se nam odpirajo vrata, včasih vstopimo, včasih ne. Zamujene priložnosti se ne vrnejo, vstop pa se lahko konča dobro ali slabo. Na nas je, da se odločimo in na koncu iz vsega izluščimo dobro, kajti tudi neprijetne izkušnje nas bogatijo. Življenje teče dalje in vrtinec se vrti …
(Stara hiša v Štanjelu z impozantnim stopniščem in starimi lipami pred vhodom. ICM tehnika z blago obdelavo v Lightroomu.)
V življenju se nam odpirajo vrata, včasih vstopimo, včasih ne. Zamujene priložnosti se ne vrnejo, vstop pa se lahko konča dobro ali slabo. Na nas je, da se odločimo in na koncu iz vsega izluščimo dobro, kajti tudi neprijetne izkušnje nas bogatijo. Življenje teče dalje in vrtinec se vrti …
(Stara hiša v Štanjelu z impozantnim stopniščem in starimi lipami pred vhodom. ICM tehnika z blago obdelavo v Lightroomu.)
LOVE // December 2020
WORD AND PICTURE // November 2020
It is not evertything that is shining made from gold. Faith, hope and love are the things of the individual and are concepts that religion deftly uses as food for the poor. You doubt it? Check out historical religious genocides and your picture will clear up.
Africans say, "When the whites came, they brought a Bible (written word) and said we should have our eyes closed when we pray. When we finished praying and we opened our eyes, we had the Bible, and they had our land." The Inquisition and the witch hunt? And finally, the Vatican today, the riches of the church, political engagement, pedophilia as the cherry on the cake. |
Sharia law or its abuse? Raping Europe with Islam? And more and more we could look for examples of organized abuse of religious institutions. Religion? No thanks. The photo is intended for all victims, streams of innocent blood spilled, and last but not least as a reminder of what the word can bring if it is overthrown. The lights in the background are for all those who have done or are still doing good things in the good faith in the name of religion.
SLO // BESEDA IN SLIKA
Ni vse zlato kar se sveti. Vera, upanje in ljubezen so stvari posameznika in so pojmi katere religija spretno izrablja kot hrano za reveže. Dvomiš? Preveri zgodovinske religijske genocide in se ti bo slika izbistrila.
Pravijo Afričani takole: "Ko so prišli belci, so prinesli Biblijo (zapisano besedo) in rekli da moramo med molitvijo imeti zaprte oči. Ko smo končali molit in smo odprli oči, smo imeli Biblijo, oni pa našo zemljo."
Inkvizicija in lov na čarovnice? In konec koncev Vatikan danes, bogatsvo cerkve, politično udejstvovanje, pedofilija kot česnja na torti. Šeriatsko pravo oziroma njegova zloraba? Posiljevanje Evrope z islamom? In še in še bi lahko iskali primere organizirane zlorabe verskih institucij. Religija? Ne, hvala. Fotografija je namenjena vsem žrtvam, potokom nedolžno prelite krvi in ne nazadnje tudi kot opozorilo, kaj lahko beseda prinese, če se jo sprevrže. Lučke v ozadju so namenjene vsem tistim, ki so iz srca v dobri veri, v imenu religije tudi kaj dobrega naredili ali to še vedno počnejo.
SLO // BESEDA IN SLIKA
Ni vse zlato kar se sveti. Vera, upanje in ljubezen so stvari posameznika in so pojmi katere religija spretno izrablja kot hrano za reveže. Dvomiš? Preveri zgodovinske religijske genocide in se ti bo slika izbistrila.
Pravijo Afričani takole: "Ko so prišli belci, so prinesli Biblijo (zapisano besedo) in rekli da moramo med molitvijo imeti zaprte oči. Ko smo končali molit in smo odprli oči, smo imeli Biblijo, oni pa našo zemljo."
Inkvizicija in lov na čarovnice? In konec koncev Vatikan danes, bogatsvo cerkve, politično udejstvovanje, pedofilija kot česnja na torti. Šeriatsko pravo oziroma njegova zloraba? Posiljevanje Evrope z islamom? In še in še bi lahko iskali primere organizirane zlorabe verskih institucij. Religija? Ne, hvala. Fotografija je namenjena vsem žrtvam, potokom nedolžno prelite krvi in ne nazadnje tudi kot opozorilo, kaj lahko beseda prinese, če se jo sprevrže. Lučke v ozadju so namenjene vsem tistim, ki so iz srca v dobri veri, v imenu religije tudi kaj dobrega naredili ali to še vedno počnejo.